Manifestiranje brez dejanj ne vodi do uspeha

Beseda manifestiranje se danes uporablja skoraj povsod.

Številne knjige, filmi, predavanja in spletne objave ustvarjajo vtis, da nam za uresničitev želja ni treba veliko narediti.

Želeno stvar naj bi si samo jasno predstavljali, o njej razmišljali in občutili, kot da jo že imamo.

Si želiš nov avto?

Predstavljaj si ga.

Razmišljaj o njem.

Občuti, kot da ga že imaš.

Nato naj bi avto prišel sam od sebe v tvoje življenje.

Si želiš milijon evrov?

Ponovno si ga predstavljaj, občuti in verjemi, da je že tvoj.

Denar naj bi se nato znašel na tvojem bančnem računu.

Takšna razlaga manifestiranja se lahko sliši privlačno, vendar pogosto ustvari napačna pričakovanja.

Pozitivne misli, jasen cilj in vizualizacija nam lahko pomagajo. Toda same po sebi praviloma ne ustvarijo rezultata.

Če človek verjame, da lahko svoje želje uresniči zgolj z razmišljanjem, lahko začne zanemarjati prav tisto, kar ga vodi do uspeha:

• delo,
• učenje,
• načrtovanje,
• vztrajnost,
• sodelovanje,
• ustvarjanje vrednosti za druge.

Prav delo in služenje drugim sta sestavna dela skoraj vsakega resničnega uspeha.

Pozitivna miselna naravnanost je pomembna, vendar mora človek tudi vstati in nekaj narediti.

Šele z dejanji lahko doseže uspeh v poslu, poklicu, odnosih ali na katerem koli drugem življenjskem področju.

Kaj je Haanel mislil z besedo »manifestirati«?

Charles F. Haanel v knjigi Master Key System besedo manifestirati in njene izpeljanke uporablja zelo pogosto.

Ali je s tem mislil, da se bodo naše želje pojavile iz nič?

Ne.

Poglejmo, kako je manifestiranje razložil v prvi lekciji:

13. Če v notranjem svetu najdemo modrost, bomo razumeli in spoznali neskončne, latentne možnosti, ki se nahajajo v notranjem svetu, in s tem bomo pridobili moč, da jih manifestiramo v zunanjem svetu.

Haanel govori o možnostih, ki jih človek nosi v sebi, nato pa jih uresniči v zunanjem svetu.

V sebi imaš morda veliko več sposobnosti, kot se zavedaš.

Toda zaradi preteklih izkušenj, strahu ali omejujočih prepričanj lahko začneš verjeti, da nečesa ne zmoreš.

Morda si govoriš:

»Matematika mi ne gre.«

Ali:

»Nikoli ne bom napredoval, ker nimam dovolj znanja.«

Ali pa celo pomisliš:

»Nisem dovolj dober, da bi dosegel ta cilj.«

Takšne misli vplivajo na tvoje odločitve. Če jim verjameš, se verjetno sploh ne boš poskusil naučiti nečesa novega, zaprositi za boljše delovno mesto ali narediti pomembnega koraka.

Ko začneš prepoznavati in premagovati omejujoča prepričanja, pa lahko svoje sposobnosti razviješ ter se začneš približevati cilju.

Toda tudi takrat je potrebno delo.

Zamisel je začetek, ne končni rezultat

Thomas Edison si je predstavljal nove izume, jih načrtoval in verjel, da jih lahko ustvari.

Vendar ni samo čakal, da bi mu vesolje podarilo delujočo električno žarnico.

Izvedel je na tisoče poskusov, raziskoval različne možnosti, se učil iz neuspehov in svoje zamisli nenehno izboljševal.

Tisto, kar je obstajalo v njegovih mislih, je s svojim delom uresničil v fizičnem svetu.

To je praktični pomen manifestiranja.

1. Najprej nastane zamisel.
2. Nato jo razvijamo, načrtujemo in preizkušamo.
3. Nazadnje jo z dejanji spremenimo v nekaj resničnega.

Rezultat ni bil darilo, ki bi se pojavilo iz nič. Bil je posledica Edisonovega razmišljanja, raziskovanja, dela in vztrajnosti.

Svoj uspeh si je prislužil.

Manifestiranje pomeni, da nekaj postane vidno

Beseda manifestirati pomeni, da se nekaj pokaže, izrazi ali postane vidno.

Če ima človek dobre in dobronamerne misli, jih lahko izrazi z dejanji. Pomaga drugemu, drži odprta vrata, izpolni obljubo ali ponudi podporo.

Njegova notranja naravnanost postane vidna v njegovem vedenju.

Podobno pogumnega človeka prepoznamo po njegovih pogumnih dejanjih.

Njegov pogum se manifestira oziroma pokaže skozi to, kar naredi.

Tudi Edisonovo razmišljanje je postalo vidno skozi njegove izume.

Njegove zamisli so se izrazile v rezultatih.

Brez dela ni rezultata

Haanel je v sedmi lekciji knjige Master Key System zapisal:

4. To je dobro znano psihološko dejstvo. Branje samo ti ne bo prineslo rezultata, niti ti ne bo pomagalo pri oblikovanju želene mentalne slike, še manj pa pri manifestaciji ideala. Za to moramo delati – težko mentalno delati in ta napor zmorejo le redki.

Haanel je torej jasno povedal, da samo branje, razmišljanje ali oblikovanje miselne podobe ni dovolj.

Potrebno je delo.

Pri tem ne govori samo o telesnem delu. Tudi osredotočeno razmišljanje, učenje, načrtovanje, sprejemanje odločitev in iskanje rešitev zahtevajo napor.

Če si želiš ustvariti nekaj pomembnega, moraš biti pripravljen razvijati svoje sposobnosti in narediti tisto, kar je potrebno.

Kako misel vodi do uresničitve?

Haanel je v sedmi lekciji opisal tudi proces, po katerem zamisel postopoma postane resničnost:

7. Naslednji korak je vizualizacija. Sliko moraš videti bolj in bolj jasno in popolno, in medtem ko se izoblikujejo podrobnosti, se razvijejo poti in možnosti, ki pripomorejo k manifestaciji. Eno bo vodilo k drugemu. Mišljenje bo vodilo k dejanjem in iz dejanj se bodo razvile metode, z njihovo uporabo pa se bodo razvila prijateljstva, ki bodo ustvarila okoliščine, in tako bo dosežen tretji korak, materializacija.

To je zelo pomembna razlaga.

Haanel ni zapisal, da bo misel neposredno ustvarila končni rezultat.

Opisal je zaporedje:

1. Najprej se pojavi misel oziroma zamisel.
2. Misel vodi do dejanja.
3. Z dejanji odkrijemo učinkovite načine dela.
4. Na svoji poti spoznamo ljudi, ki nam lahko pomagajo ali z nami sodelujejo.
5. Tako nastanejo nove okoliščine in priložnosti.
6. Zamisel se nazadnje uresniči v fizičnem svetu.

Manifestiranje zato ni čakanje na čudež.

Je proces, v katerem notranjo zamisel skozi dejanja postopoma uresničimo v zunanjem svetu.

Naše misli se izražajo v našem življenju

Nekaj zmede lahko povzroči tudi Haanelova misel iz šestnajste lekcije:

27. Ko je naše mišljenje konstruktivno in harmonično, manifestiramo dobro, ko pa je uničevalno ali neharmonično, manifestiramo slabo.

To ne pomeni nujno, da vsaka misel neposredno in čudežno ustvari zunanji dogodek.

Pomeni predvsem, da naše prevladujoče misli vplivajo na naše počutje, odločitve in dejanja.

Če redno razmišljamo konstruktivno, bomo verjetneje iskali rešitve, sodelovali z drugimi in ravnali premišljeno.

Če pa smo ves čas osredotočeni na jezo, zamere ali uničevanje, se bo to prej ali slej pokazalo tudi v našem vedenju.

Misli vplivajo na dejanja, ponavljajoča se dejanja pa oblikujejo naše navade, odnose in življenjske rezultate.

Delo kot ustvarjalna moč

Haanel je o pomenu dela pisal tudi v vprašanjih in odgovorih, dodanih programu Master Key System:

Delati pomeni služiti in vsako služenje je častno. Toda sekač drv opravlja slepo delo namesto premišljenega dela. Delo je ustvarjalni nagon v procesu manifestiranja.

Zaradi sprememb v industrijskem svetu ustvarjalni nagon ne najde več vedno pravega izraza. Človek ne more sam zgraditi lastne hiše, ne more ustvariti niti svojega vrta in pogosto ne more sam usmerjati svojega dela.

Tako je prikrajšan za eno največjih radosti: radost doseganja, ustvarjanja in izpolnjevanja.

Delo pomeni odkrivati, da vesolje ni kaos, ampak urejena celota, ki jo vodijo nespremenljivi zakoni. Vsaka okoliščina je posledica nekega vzroka, isti vzrok pa vedno znova ustvarja enako posledico.

Pomeni odkrivati, da so ti vzroki mentalni in da misel usmerja dejanje. Konstruktivna misel ustvarja konstruktivne okoliščine, destruktivna misel pa destruktivne okoliščine.

Haanel je v delu videl nekaj plemenitega in ustvarjalnega.

Človek skozi delo ne ustvarja samo izdelkov, storitev ali dosežkov. Razvija tudi sebe, svoje sposobnosti, značaj in samozaupanje.

Občutek izpolnjenosti pogosto nastane prav takrat, ko človek nekaj ustvari, dokonča ali izboljša.

Tudi Haanel sam svojih dosežkov ni pričaral iz nič.

Razmišljal je, načrtoval, pisal, raziskoval, vodil podjetja in svoje zamisli spreminjal v dejanja.

Njegove misli so vodile do načrtov, načrti do dejanj in dejanja do rezultatov.

Ne zamenjuj vizualizacije z uresničitvijo

Težava torej ni v vizualizaciji.

Vizualizacija je lahko zelo koristna. Pomaga ti lahko:

• določiti jasen cilj,
• oblikovati podobo želenega rezultata,
• okrepiti motivacijo,
• usmeriti pozornost,
• prepoznati mogoče poti,
• se miselno pripraviti na dejanje.

Težava nastane, ko človek vizualizacijo zamenja za celoten proces.

Predstavljati si uspeh ni enako kot ustvariti uspeh.

Če si predstavljaš, da znaš govoriti tuj jezik, ti to lahko okrepi motivacijo. Toda tujega jezika se moraš še vedno učiti in ga uporabljati.

Če si predstavljaš uspešno podjetje, lahko lažje oblikuješ njegovo smer. Toda še vedno moraš razviti izdelek ali storitev, poiskati stranke in kakovostno opraviti delo.

Če si predstavljaš zdrav in povezan odnos, lahko jasneje prepoznaš, kaj si želiš. Toda še vedno se moraš naučiti poslušati, komunicirati, sodelovati, se prilagajati in reševati nesoglasja.

Vizualizacija pripravi um.

Dejanje pa začne ustvarjati rezultat.

Vrnimo pomen besedam, ki vodijo do uspeha

Sodobni svet osebne rasti uporablja številne privlačne izraze, ki veliko obljubljajo, vendar so pogosto premalo jasno razloženi.

Namesto da manifestiranje razumemo kot čakanje, da nam vesolje izpolni želje, ga lahko razumemo kot proces zavestnega uresničevanja zamisli.

Pri tem ponovno potrebujemo nekaj preprostih, vendar pomembnih besed:

1. Cilj. Če ne veš, kaj želiš doseči, težko izbereš pravo smer.
2. Načrt. Jasen cilj potrebuje pot in naslednje izvedljive korake.
3. Delo. Načrt dobi vrednost šele takrat, ko ga začneš izvajati.
4. Služenje. Uspeh pogosto nastane takrat, ko s svojim znanjem, izdelkom ali delom ustvarjaš resnično vrednost za druge.
5. Vztrajnost. Pomembni rezultati zahtevajo čas, ponavljanje, učenje in prilagajanje.
6. Sodelovanje. Kot je zapisal Haanel, metode vodijo do ljudi, ljudje pa pomagajo ustvariti okoliščine in priložnosti.
7. Zaslužiti si. Rezultat ni vedno nekaj, do česar smo samodejno upravičeni. Pogosto ga moramo ustvariti, razviti in si ga prislužiti.

Rim ni bil zgrajen v enem dnevu

Veliki cilji se redko uresničijo čez noč.

Začnejo se z zamislijo, vendar se ne končajo pri njej.

Misel postane pomembna, ko te spodbudi k učenju, načrtovanju, povezovanju z ljudmi in vztrajnemu delovanju.

Zato si zapomni:

Misel vodi do dejanja. Dejanje razvije metode. Metode povežejo ljudi. Ljudje pomagajo ustvariti okoliščine. Tako se zamisel postopoma uresniči.

Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.

Toda bil je zgrajen.

Ni se pojavil samo zato, ker si ga je nekdo predstavljal.

Tudi svojih ciljev ne uresničiš zgolj tako, da si jih želiš.

Najprej jih jasno oblikuješ.

Nato pripraviš načrt.

In nazadnje začneš delati, ustvarjati, služiti drugim ter vztrajati dovolj dolgo, da tvoja zamisel postane resničnost.

To je manifestiranje, kot ga lahko razumemo pri Haanelu: ne kot čudež brez dela, temveč kot zavestno spreminjanje misli v dejanja in dejanj v rezultate.

Če želiš razviti jasnost, osredotočenost in miselno disciplino ter svoje zamisli korak za korakom spreminjati v dejanja, razišči slovenski program Master Key System.

____

Po izvirnem članku Anthonyja Raymonda, prevedel in priredil: Jure Jeraj