Kaj lahko narediš, da ga ustaviš

Charles F. Haanel je v osmi lekciji programa Master Key System zapisal:

14. Ne zamenjuj sposobnosti zamišljanja s sanjarjenjem, katerima se nekateri predajajo. Sanjarjenje je oblika duševne raztresenosti, ki lahko vodi v duševno stisko.

15. Konstruktivno zamišljanje je umsko delo, ki ga imajo nekateri za najtežjo obliko dela, a kljub temu prinaša največji dobiček, saj so se velike stvari v življenju zgodile tistim moškim in ženskam, ki so imeli sposobnost mišljenja in zamišljanja ter so na tak način uresničili svoje sanje.

Ti dve točki veliko ljudi zmedeta.

Zakaj?

Haanel konstruktivno domišljijo opisuje kot umsko delo, medtem ko sanjarjenje povezuje z nečim, čemur se ljudje radi prepuščajo in kar je hkrati oblika miselnega razsipavanja. Beseda »konstruktivno« je ključna za razumevanje razlike med njima.

Ko domišljijo uporabljaš konstruktivno, uporabljaš svoj um oziroma svoje miselne sposobnosti, da si stvari predstavljaš takšne, kot si želiš, da bi bile. Čeprav je to lahko prijetno, je lahko tudi težko in zahtevno delo.

Recimo, da pripravljaš projekt. V mislih si predstavljaš rezultat, ki ga želiš doseči. Haanel v šestnajsti lekciji opisuje pogovor s Henryjem M. Flaglerjem, multimilijonarjem iz družbe Standard Oil, ki je priznal, da je bila skrivnost njegovega uspeha sposobnost videti stvar kot dokončano celoto. Naslednji pogovor z novinarjem prikazuje njegovo sposobnost idealizacije, koncentracije in vizualizacije. Vse to so duhovne moči:

9. »Torej ste si resnično predstavljali vso stvar v celoti? Hočem reči, ste resnično zaprli oči in videli tirnice pred sabo? In premikajoče se vlake? Slišali sireno? Ste res šli tako daleč?«

»Da.«

»Kako jasno ste to videli?«

»Zelo jasno.«

To je sposobnost konstruktivne domišljije. Ko to razumemo, zlahka vidimo, zakaj lahko konstruktivno domišljijo zamenjamo s sanjarjenjem.

Sanjarjenje je miselno razsipavanje. Pojavi se takrat, ko o stvareh ne razmišljaš konstruktivno, temveč v smislu: »Ko bi le …«

Poslušanje glasbe in fantaziranje o tem, da si izjemen pevec, čeprav nimaš posluha in glasbenih sposobnosti, je na primer sanjarjenje. Zato je to zapravljanje časa in energije.

Ampak to je mila oblika.

Sanjarjenje je lahko še veliko hujše.

Zaskrbljenost je najhujša oblika sanjarjenja!

Ko si zaskrbljen, »sanjariš« o stvareh, ki se morda nikoli ne bodo zgodile, vendar v svojem umu in telesu kljub temu ustvarjaš zelo resničen občutek strahu in tesnobe.

Ali si lahko predstavljaš, kako to deluje?

Ali vidiš, zakaj to ni konstruktivno?

V najboljšem primeru zaskrbljenost razsipava tvojo energijo, v najslabšem te pa uničuje.

Kako lahko pogledaš na to?

Človek, ki sklene življenjsko zavarovanje, uporablja konstruktivno domišljijo, da predvidi možnost dogodka, ki bi se lahko zgodil v prihodnosti. Zato sklene zavarovanje, da bo za njegovo družino poskrbljeno, če se zgodi najhujše.

Pri tem ni zaskrbljenosti, temveč samo dobro načrtovanje.

Človek, ki je zaskrbljen, pa svoj um bremeni in čas zapravlja tako, da si predstavlja vse grozljive stvari, ki bi se lahko zgodile, in o teh možnostih nenehno premišljuje.

Ne poskrbi za varnost, da bi dosegel notranji mir, temveč svojo energijo razsipava za dogodke, ki se verjetno nikoli ne bodo zgodili in ki se, statistično gledano, najverjetneje tudi ne bodo.

Haanelov cilj programa Master Key System je, da natreniraš svoj um in razviješ disciplino misli, ki ti bo pomagala dosegati visoke cilje.

Miselna osredotočenost je na prvem mestu. Te osredotočenosti pa ne moreš doseči, če svojo energijo zapravljaš za nepomembne stvari.

_____

Po izvirnem članku Anthonyja Raymonda, prevedel in priredil: Jure Jeraj