Je tvoja ideja vredna milijone?
Dobra ideja še nima vrednosti, dokler je ne začneš uresničevati. Spoznaj, zakaj so delovanje, sodelovanje in vztrajnost pomembnejši od iskanja popolne ideje.
Ideja je šele začetek
Imaš dobro idejo. Morda je celo odlična.
Kaj pa zdaj?
Po mojih izkušnjah se lahko odvijejo naslednji scenariji:
- O svoji ideji ne boš povedal nikomur, ker se boš bal, da ti jo bodo ukradli.
- Prepričan boš, da je že sama ideja zelo dragocena, zato je ne boš začel uresničevati.
- Odkril boš, da nekdo že počne nekaj podobnega, zato boš svojo idejo zavrgel.
Tvoja ideja je morda dobra. Lahko je celo odlična. Toda brez dejanj in dostopa do ljudi, ki ti jo lahko pomagajo uresničiti, je ideja brez vrednosti.
Če se bojiš deliti svojo idejo, ker misliš, da ti jo bodo drugi ukradli, naj te pomirim.
Po več letih poslovnih izkušenj in še daljšem preučevanju poslovnega sveta sem oblikoval pravilo, na katero se lahko zaneseš:
Če imaš zares odlično idejo, je ljudje najverjetneje ne bodo poskušali ukrasti. Prepričevati jih boš moral celo, naj si jo ogledajo, kaj šele, da bi jo kupili ali vanjo vložili svoj denar.
Ljudje so se smejali Henryju Fordu.
Vodstvo podjetja IBM sprva ni pokazalo zanimanja za operacijski sistem Billa Gatesa.
Politiki in javnost so nakup Aljaske poimenovali »Sewardova neumnost«.
Walt Disney je moral potrkati na vrata številnih bank, preden je dobil finančno podporo.
Takšnih primerov je nešteto.
Ko je Apple predstavil prvi iPod, napravo, ki jo danes pozna že skoraj vsak, kaj misliš, kako so se odzvali ljudje?
Precej ravnodušno.
Mnogi ga niso marali in so menili, da je nepotreben.
Ideja, ki je kmalu zatem močno spremenila način poslušanja glasbe, je bila sprva deležna posmeha. Kritizirali so jo celo ljudje, ki so bili veliki ljubitelji podjetja Apple in njegovih izdelkov.
Že to ti lahko nekaj pove.
Ne pravim, da moraš svojo idejo nepremišljeno razkriti vsakomur.
Pravim pa, da jo boš moral deliti z ljudmi, ki ti jo lahko pomagajo uresničiti. Če nas zgodovina česa uči, jo boš moral verjetno predstaviti velikemu številu ljudi.
Preden nadaljujemo, moraš razumeti eno najpomembnejših dejstev o idejah:
Ideje same po sebi nimajo vrednosti.
Če misliš, da bi bilo v tvojem kraju dobro odpreti picerijo, to še ne pomeni veliko. Vrednost začne nastajati šele takrat, ko picerijo dejansko odpreš.
Tvoja ideja za knjigo ne pomeni ničesar, dokler knjige ne napišeš.
Tudi zamisli o prenovi stanovanja ostanejo le želje, dokler ne izbereš novih barv, kupiš pohištva in se lotiš prenove.
Gene Simmons, član skupine KISS, je zelo neposredno opisal vrednost idej in način, kako jih spraviti v gibanje:
Če želiš uspeti in zaslužiti, potrebuješ dostop. Dostop do ljudi, ki imajo moč, da idejo uresničijo, in dostop do kapitala oziroma denarja, s katerim jo je mogoče izpeljati.
Tudi če ideja ni tvoja, imaš pomembno prednost, če lahko prideš do pravih ljudi in potrebnih sredstev. Idejo lahko odkupiš ali oblikuješ svojo. Same ideje praviloma ni mogoče zaščititi z blagovno znamko ali avtorsko pravico. Zaščititi je mogoče njeno konkretno izvedbo, postopek ali drugo oblikovano rešitev.
Ves čas poudarjam, da ideje same po sebi pomenijo zelo malo, ker je to res. Mnogi tega ne verjamejo. Ko pa vstopijo v poslovni svet, jih resnična pravila poslovanja hitro presenetijo.
Morda se bodo pritoževali, da drugi ne prepoznajo genialnosti njihove ideje. Ljudje jo morda celo prepoznajo. Toda če je ne znaš uresničiti, zanje nima praktične vrednosti.
To so težke besede, vendar jih moraš vzeti resno, če želiš uspeti.
Če nekoliko prilagodimo znani oglas za kreditne kartice:
Idej je povsod dovolj. Sposobnost, da jih uresničiš, pa je neprecenljiva.
Kaj pa, če imaš idejo in nato ugotoviš, da nekdo že počne nekaj podobnega?
Verjel ali ne, to je lahko dobro.
Nekdo drug namreč namesto tebe že opravlja del raziskave trga.
Če je v tvojem kraju že picerija, to še ne pomeni, da zadovoljuje potrebe vseh strank.
Dobro opazuj in poslušaj.
Morda ne dostavljajo hrane.
Morda so njihove cene previsoke.
Morda njihova ponudba ni dovolj dobra.
To, da ima nekdo podobno idejo, še ne pomeni, da je ne moreš uresničiti tudi ti in jo izpeljati na svoj način.
Poznamo McDonald's, Burger King in Wendy's.
Apple in Microsoft.
Coca-Colo in Pepsi.
Hershey in Nestlé.
Velik del našega gospodarstva temelji na tem, da različna podjetja ponujajo podobne izdelke in storitve na svoj način.
Temu pravimo konkurenca in ni se je treba bati.
Nekateri bi celo rekli, da si že s tem, ko vstopiš na trg in poskusiš, naredil pomemben korak proti uspehu.
S tem se pogosto popolnoma strinjam.
Je torej tvoja ideja tista, s katero boš zaslužil milijone in morda spremenil svet?
Mogoče.
Če boš začel uresničevati svojo idejo, poiskal ljudi, ki ti pri tem lahko pomagajo in svojo idejo pravilno izvedel, potem ti lahko resnično uspe.
Ideje so pomembne, vendar niso vse.
So semena, iz katerih morajo vzkliti dejanja.
Ali ni včasih frustrirajoče, ko vidiš ljudi brez posebej izvirnih idej, ki služijo milijone, medtem ko ti ali nekdo, ki ga poznaš, ostaja na istem mestu?
Razlika je v delovanju.
Zato ne čakaj na eno popolno in povsem izvirno idejo, ki bo spremenila svet.
Vzemi idejo, katerokoli idejo, in jo začni uresničevati.
Charles F. Haanel je v dvajseti lekciji programa Master Key System zapisal:
Mišljenju brezpogojno sledi dejanje in dejanje vnaprej določa okoliščino.
Pri razvijanju jasnega mišljenja in spreminjanju idej v premišljena dejanja ti lahko pomaga program Master Key System.
____